Izjava Društva državnih tožilcev Slovenije ob sprejemu zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala

V Društvu državnih tožilcev Slovenije (DDTS) spremljamo »pot« nastajanja zakona, ki naj bi vzpostavil specializirano verigo organov za učinkovito odpravo korupcije, od preiskave do sodne odločitve.

Nikakor ni mogoče spregledati naslovljenih vprašanj/izzivov ter nekaterih dobrih idej, ki jih ZSOKOK nedvomno prinaša, vendar pa ocenjujemo, da so v tej fazi rešitve premalo domišljene in izvedbeno (še) neuresničljive.

Po našem mnenju je neprimerna v ZSOKOK uporabljena »omnibus tehnika« spreminjanja izjemno pomembnih predpisov (zakonov), ki urejajo delo policije, državnega tožilstva in sodišča. Še posebej to velja za spremembo sistemsko izjemno pomembnega Zakona o kazenskem postopku (ZKP), in to v njegovi zelo občutljivi fazi sodne preiskave. Ukinjanje sodne preiskave in njeno nadomeščanje s t.i. tožilsko – policijsko preiskavo, je namreč v slovenski kazenskoprocesni doktrini in praksi že dlje časa predmet poglobljenih diskusij, medtem ko se teorija do najboljše rešitve še ni opredelila. Zato menimo, da je takšno (sicer povsem dobrodošlo) sistemsko spremembo, kot je dejansko ukinjanje sodne preiskave za kataloška kazniva dejanja iz pristojnosti StKOK, nujno izpeljati v kar najširše sprejetem soglasju deležnikov ter s spremembo ZKP in ne v prehodnih določbah »stranske« zakonodaje.

Nadalje ugotavljamo, da niti sprejeti amandmaji k predlogu ZSOKOK ne odpravljajo temeljnih pomislekov glede poseganja v samostojnost in strokovno avtonomijo državnega tožilstva. Posebej zaskrbljujoča ostaja ureditev kadrovanja, ki odpira možnost političnega vpliva na imenovanje državnih tožilcev oziroma dodeljuje vsakokratnemu ministru odločilen vpliv na izbiro državnih tožilcev, saj na mnenje Državnotožilskega sveta RS minister sploh ni več vezan. Dejansko gre torej za obid trenutne zakonodajne ureditve, kajti z zakonodajno dikcijo 4. člena ZSOKOK se de facto in de iure ukinja osrednja vloga DTS v postopku izbire kandidatov za državne tožilce, ne samo na Specializiranem tožilstvu za pregon korupcije in organiziranega kriminala, temveč na vseh državnih tožilstvih. Takšna ureditev po mnenju DDTS presega namen zakona, ki naj bi bil izboljšanje učinkovitosti pregona korupcije in organiziranega kriminala, ter posega v temeljna vprašanja neodvisnosti in strokovnosti državnega tožilstva.

izjava DDTS (ZSOKOK)-sprejet zakon.docx 

Izvršni odbor DDTS