Na podlagi 1. alinee 21. člena Pravil Društva državnih tožilcev Slovenije je občni zbor DDTS dne 11.6.2009 v Portorožu sprejel naslednji kodeks DDTS:
1. člen
Kodeks etike Društva državnih tožilcev Slovenije (kodeks) določa najpomembnejša načela poklicne etike, po katerih se ravnajo državni tožilci in drugi člani društva (v nadaljevanju državni tožilci) ter sankcije in postopek zaradi kršitve pravil društva in načel tega kodeksa.
2. člen
Kodeks izraža temeljno in trdno voljo in željo državnih tožilcev, po zakonitem, neodvisnem, nepristranskem, pravičnem in poštenem ravnanju pri izvrševanju poklica državnega tožilca.
Člani društva s spoštovanjem kodeksa pri izvrševanju svojih nalog prispevajo k varovanju ustavnosti in zakonitosti, utrjujejo svojo odgovornost pri opravljanju poklica državnega tožilca ter ugled strokovnega, neodvisnega, nepristranskega in osebnostno neoporečnega nosilca funkcije pregona in varuha zakonitosti v družbi.
3. člen
Državni tožilec je moralno odgovoren za ravnanje v skladu s tem kodeksom pod pogoji in po postopku, ki jih določajo predpisi, pravila društva in ta kodeks.
4. člen
Državni tožilec pri vseh svojih dejanjih varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, človekovo dostojanstvo in osebnost vseh udeležencev v postopkih.
5. člen
Državni tožilec je pri svojem delu načelen, odločen in v celoti predan izvrševanju poklica.
Državni tožilec opravlja svojo funkcijo nepristransko in ne dopušča, da bi bilo njegovo odločanje podvrženo njegovim osebnim nagnjenjem, predsodkom, svetovnonazorskim ali drugim
vnaprejšnjim prepričanjem ali zasebnim vedenjem o dejstvih posamezne zadeve.
6. člen
Državni tožilec vzdržuje in varuje svojo neodvisnost in neodvisnost državnega tožilstva v skladu z ustavo in zakonom in ne dovoljuje nobenih posegov, ki bi lahko to neodvisnost ogrozili in ne dopušča nobenega vpliva političnim, ekonomskim ali drugim interesom.
Zase niti za drugega ne zahteva nobenih privilegijev in je nedovzeten do vseh oblik podkupovanja.
7. člen
Državni tožilec, ki odkloni izvršitev naloge, ker nasprotuje ustavi, zakonu ali njegovim pooblastilom ali načelom tega kodeksa, ali pod zakonskimi pogoji zahteva odvezo od nadaljnjega dela na zadevi, ima pravico in dolžnost o tem obvestiti organe društva, če je to potrebno za varstvo njegovih pravic ali položaja.
Državni tožilec je v takem primeru upravičen do polne podpore in pomoči društva.
8. člen
Državni tožilec sprejema javnost kot oblika nadzora nad svojim delom.
Pri svojem delu se ne uklanja javnim zahtevam ali kritikam in drugim okoliščinam, ki bi lahko vplivale na njegovo odločitev, ali bi lahko vzbujale videz takega neustreznega vpliva. Pri tem varuje interese postopka in zaupnost podatkov.
Za svojo pravico in dolžnost šteje na primeren način, tudi s posredovanjem društva, opozoriti pristojne organe in javnost na primere neposrednega ali posrednega poskusa nedovoljenega vplivanja na odločanje v konkretnih zadevah, ki jih obravnava.
9. člen
Državni tožilec stalno skrbi za svojo strokovno usposobljenost in tudi za širjenje znanja in obveščenosti o pristojnostih in delu državnih tožilcev.
Posebno pozornost namenja mentorstvu in prenašanju svojega znanja in izkušenj na mlajše kolege.
10. člen
Državni tožilec se lahko vključuje v dejavnosti, ki krepijo delovanje poklica, zagotavljajo pravni napredek in razvoj ter prispevajo k izboljšanju pravnega sistema, na način, ki ne vzbuja dvoma o njegovi nepristranskosti pri odločanju.
11. člen
Državni tožilec uravnava svoje zasebne ali javne, plačane ali neplačane zunaj službene dejavnosti tako, da ne prihaja v nasprotje s svojimi poklicnimi dolžnostmi in ugledom ter dostojanstvom poklica državnega tožilca.Pri svojem delu na znanstvenem, pedagoškem, strokovnem, javnem, publicističnem, kulturnem, športnem, humanitarnem ali drugem področju ne sme zlorabljati podatkov, ki jih je pridobil pri opravljanju službe niti svojega vpliva in položaja.
Pri svojem delu na znanstvenem, pedagoškem, strokovnem, javnem, publicističnem, kulturnem, športnem, humanitarnem ali drugem področju ne sme zlorabljati podatkov, ki jih je pridobil pri opravljanju službe niti svojega vpliva in položaja.
12. člen
Državni tožilec spoštuje in varuje načelo poklicne tajnosti glede osebnih, poslovnih in vseh drugih zaupnih podatkov, za katere je izvedel pri opravljanju svoje funkcije.
To načelo upošteva tudi pri nastopanju v javnosti v zvezi s svojim delom.
Poklicno tajnost državni tožilec varuje tudi po prenehanju svoje funkcije oziroma službe.
13. člen
Državni tožilec vzpostavlja in vzdržuje korektne in spoštljive odnose s kolegi, sodelavci in z vsemi udeleženci v postopkih.
Delo v društvu opravlja na podlagi kolegialnosti, vzajemnosti, solidarnosti, strpnosti, odprtosti, kritičnosti in medsebojnega zaupanja in dostojanstva.
14. člen
Državni tožilec s svojim ravnanjem in z osebnim zgledom varuje svoj ugled, ugled svojega poklica in državnega tožilstva v celoti in se v vseh svojih dejavnostih, tako pri opravljanju dela, javnem nastopanju kot tudi v zasebnem življenju izogiba neustreznemu ravnanju ali obnašanju.
15. člen
Članstvo v društvu ni ovira da se državni tožilci ne bi združevali v strokovne, poklicne pravniške ali druge oblike sodelovanja doma in v tujini.
16. člen
Moralno odgovornost člana društva za upoštevanje kodeksa ugotavlja častno razsodišče društva.
17. člen
Častno razsodišče odloča na javnih sejah, javnost pa lahko izključi zaradi varovanja tajnosti, osebnih ali uradnih podatkov povezanih z obravnavano zadevo.
Za postopek se smiselno uporabljajo določbe rednega sodnega postopka za prekrške, v zadevah izključitve člana društva pa določbe skrajšanega postopka po zakonu, ki ureja kazenski postopek.
Pravico do pritožbe zoper odločbo častnega razsodišča ima član društva, ki mu je bila izrečena sankcija.
18. člen
O vložitvi predloga za ugotovitev kršitve pravil ali kodeksa etike društva odloča izvršni odbor društva na pobudo člana društva.
Funkcijo častnega tožilca zaradi kršitev pravil ali kodeksa etike društva pred častnim razsodiščem opravlja tajnik društva, če je izločen, pa član, ki ga določi izvršni odbor društva.
19. člen
Z dnem uveljavitve tega kodeksa preneha veljati Kodeks etike Društva državnih tožilcev Slovenije, ki je bil sprejet 7. 5.1994 na Občnem zboru Društva v Gozdu Martuljku, z vsemi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami.
Ta kodeks začne veljati z dnem sprejema.
Predsednik društva